Forum ZUM

[Ivan]

[Taja]

[Taja]

Sedmi člen ustave

Lojalnost: s sprejemom zakona bo država katoliške klerike privilegirala nad vsemi drugimi poklici in tudi nad vsemi drugimi predstavniki drugih ver. Ne pozabimo, da bodo do državnega financiranja upravičene samo registrirane verske skupnosti, ne pa druge, med registriranimi pa samo tiste, ki so največje (čl. 29). Z drugo besedo, daleč največ financ bodo pokasirali funkcionarji RKC, ki že zdaj upravljajo daleč največje premoženje, ki ni primerljivo z nobeno drugo Cerkvijo ali versko skupnostjo. Tako si oblast kupuje lojalnost največje in najvplivnejše cerkve. Stres ima povsem prav, ko pravi, da se RKC ne bo vezala na nobeno politično stranko. Problem sploh ni v tem. Kajti RKC se bo vezala na vsako oblast, ki ji bo zagotavljala takšne privilegije, ne glede na stranko, ki je na oblasti. Tako je bilo doslej (v celotni zgodovini, brez izjeme) in tako bo tudi odslej. Žalostno je le, da je tokrat glavna krivda za takšno stanje na strani nove slovenske države. Odločila se je za (para)državno cerkev in zminirala 7. člen ustave, s katerim že itak ni vedela kaj početi.

Največja vladna stranka (SDS), ki je najbolj odgovorna za to, je še vedno deležna največje javnomnenjske podpore, predsednik vlade tudi. Kaj pa o zakonu pravijo drugi, denimo neoliberalni ekonomisti v vladi, ki krojijo reforme? Nič, tiho so, raje se ukvarjajo s krčenjem socialnih pravic revnih. Kaj pravi katoliška inteligenca, ki naj bi bila neodvisna od cerkve? Nič, tiho je. Kaj pravijo pravni eksperti o takšnem zakonskem skrpucalu? Nič, oni se ne ukvarjajo s takimi malenkostmi.
Sklep: vladni zakon podpiram, ker si Slovenci boljšega ne zaslužimo.
(Srečo Dragoš)

[Taja]

8. poročilo o verski svobodi

Letos je pripravljeno pod geslom ?Zagotavljanje verske svobode je pogoj za rast demokracije in gospodarskega razvoja?.
Poročilo kaže kritično podobo predvsem za azijsko celino, kjer so preganjani zlasti kristjani, v Iraku in Pakistanu pa ni prizaneseno niti muslimanom. Direktor italijanskega oddelka organizacije Pomoč Cerkvi v potrebi, Attilio Tamburini, meni, da se poslabšanje verske svobode v zadnjih mesecih kaže tudi v pogostejšem posredovanju papeža in Svetega sedeža.

Direktor agencije Asianews, p. Bernardo Cervellera, se je na tiskovni konferenci osredotočil na Kitajsko. Verska svoboda je po njegovem mnenju kazalec razvoja v državi. Vsak, ki želi navezati gospodarske stike s Kitajsko in si zatiska oči pred potrebo po spoštovanju verske svobode, lahko po njegovih besedah pričakuje gospodarski polom. Kitajska sicer versko svobodo čuti kot grožnjo stabilnosti države, vendar je to nujni pogoj za razvoj demokracije in gospodarstva v državi, kjer zaradi zaničevanja človeškega življenja naraščajo družbene napetosti.

P. Cervellera zato meni, da lahko mediji s širjenjem resnice, obsojanjem preganjanja in nasilja ter opozarjanjem na probleme veliko storijo za spoštovanje verske svobode. Ob tem je omenil neuradnega škofa Jia Zhigua iz Zhengdinga, o katerem nekateri poročajo, da je bil izpuščen iz zapora, v resnici pa so ga organi javne varnosti samo spremili v bolnišnico, kjer ga noč in dan straži po šest policistov.

[Taja]

Slovenski parlament je na zadnji seji v zvezi z zakonom o verski svobodi

? glasovanje o njem so morali preložiti na jesen, sicer bi ga zavrnil ?
pokazal vso svojo duhovno bedo in se razkril kot nosilec nestrpnosti in kulturnega boja. Ob strani puščamo dejstvo, da se večina nasprotnikov zakona posebno rada zavzema za izbrisane. Nekdanja protiverska vzgoja kaže svoje nekulturne posledice. To je resnična evropska podoba Slovenije.

Ni nikakršna skrivnost, da so bili nosilci izpadov proti veri in Cerkvi ljudje, ki so bili v mladosti večinoma deležni verske vzgoje. Poglavitni akter boja proti veri in Cerkvi je bil vodja poslanske skupine stranke upokojencev, katere predsednik naj bi hodil redno k nedeljski maši!?

Ko človek analizira ta protiverska razpravljanja in ljudi, ki stojijo za njimi, se sprašuje, ali dejansko druga svetovna vojna na Slovenskem ni bila hkrati tudi vojna proti veri in Cerkvi. Več je argumentov za kot proti.

Največja neumnost v tem trenutku bi bila vik in krik katoličanov. Ljudje, ki so odgovorni za tak razplet, so v veliki meri naši nekdanji soverniki, vsaj v mladosti, in vprašati se velja, zakaj tako ravnajo. Očitno imajo neke verske težave in jih je nečesa strah. Če bi bili do vere in cerkve indiferentni, ne bi tako ravnali, kot so. Dolžni smo moliti zanje in za nas. Če upoštevamo, koliko je katoličanov oziroma ljudi v Sloveniji, ki jim ta zakon ustreza, moramo ugotoviti, da so veliko njegovih nasprotnikov izvolili v parlament kar oni. To je klasičen primer neodgovornosti slovenskih volivcev vernikov, ki si s takimi izvolitvami delajo sami sebi največ škode, potem pa bi valili krivdo na druge.
(Stane Granda)

[Taja]

Javno mnenje o odnosu država cerkev

Dr. Drago Čepar direktor vladnega urada za verske skupnosti (in matematik po osnovni izobrazbi) je v javnosti že nekajkrat ponovil trditev, da vladni predlog Zakona o verski svobodi podpirajo verske skupnosti, ki imajo 99 % vernikov v Sloveniji. Tu navajamo nekaj raziskav javnega mnenja, ki kažejo povsem drugačno sliko.

Ali se vam zdi Rimskokatoliška cerkev (RKC) v Sloveniji bogata?
Da - 70,2 %;

Ali menite, da je prav, da se RKC financira iz davkoplačevalskega denarja?
Ne ? 80,7 %.

Celo večina volivcev vsake izmed ťdesnih strankŤ (SLS, SDS, NSi) je proti državnemu financiranju RKC!
Anketa Ninamedie, objavljena v Mladini (24. 12. 2005).

Ali podpirate prizadevanja slovenske RKC za ustanavljanje katoliških osnovnih šol in univerze?
Podpiram ? 28 %
Ne podpiram ? 61 %
Ne vem ? 10 %

Kako ocenjujete vpliv cerkve na slovensko politiko? Ali mislite, da je ta vpliv ??
Prevelik ? 56 %
Ravno pravšnji ? 29 %
Premajhen ? 5 %
Ne vem ? 10 %

Le 8 % vernih meni, da je vpliv cerkve na slovensko politiko premajhen!
Politbarometer, junij 2006.

80 % Slovencev nasprotuje temu, da bi se Komisija za pravičnost in mir, ki jo vodi celjski škof dr. Stres in ki deluje v okviru Slovenske škofovske konference opredeljevala do vprašanj kot je legitimnost igralništva (Delo, Casino Slovenija, 3. 6. 2006).

72 % glasujočih na oddaji Trenja - Pop tv (oddanih je bilo skoraj 20000 glasov) je menilo, da ima RKC preveliko vlogo v slovenski družbi.

[Taja]

Zakonska ureditev verske svobode je dodobra razburkala slovensko javnost in jo razdelila na zagovornike dosledne oziroma manj dosledne ločitve, na velike in majhne verske skupnosti, na zagovornike enakopravnosti vseh verskih skupnosti in zagovornike interesov tistih verskih skupnosti, ki so na slovenskem območju prisotne že dlje časa itd. Menimo, da je t.i. Guličev predlog (v kombinaciji s t.i. cerkvenim davkom po italijansko-španskem modelu, kot ga je predlagala LDS) bolj v skladu z določbami slovenske Ustave (načelom ločitve države in verskih skupnosti, načelom enakopravnosti verskih skupnosti, načelom svobodnega delovanja verskih skupnosti), kot jih do sedaj razlagalo slovensko Ustavno sodišče in bolj v skladu z mnenjem velike večine slovenske javnosti (različne raziskave javnega mnenja kažejo, da okrog 75 % Slovencev nasprotuje prepletanju Rimskokatoliške cerkve in države). Seveda pa je treba videti oba predloga, zato da si lahko ustvarite mnenje o njima.
(Vox Libera)

[Taja]

Dr. Robbers o verskem pluralizmu

Slovenijo je pred kratkim obiskal prof. dr. Robbers, nemški pravnik in dober poznavalec pravne ureditve verske svobode v EU.
ťStrpnost moramo razumeti v širokem, pozitivnem smislu, videti jo moramo znotraj strukturnih okvirov ideje o človekovih pravicah: strpnost pomeni sprejemanje druge vere, priznavanje njenega legitimnega obstoja, sprejemanje te vere kot izraza dobrega človekovega obstoja, spoštovanje do drugačnosti; tako kot mora biti moj sosed kot posameznik drugačen od mene kot posameznika. Le če je on drugačen kot posameznik, sem tudi jaz lahko resnično in individualno to, kar sem. Vsaj v tem smo vsi enaki. Strpnost mora biti več kot negativno prenašanje tega, česar ne moremo spremeniti, pomeniti bi morala, da smo dovolj močni, da se učimo, dovolj močni, da se ob teh, ki so drugačni, počutimo resnično bogatejši.Ť
Verska svoboda v Evropi, prof. dr. Gerhard Robbers, Univerza Trier, Nemčija.
(Vox Libera)

[Taja]

SNS noče sporazuma z muslimani, temveč versko svobodo

Slovenska nacionalna stranka je pozvala vlado, naj ne podpiše sporazuma z Islamsko skupnostjo v Sloveniji.
Sašo Peče vladi predlaga, naj raje pripravi ustrezen zakon o verski svobodi, ki bi spoštoval slovensko ustavo. V SNS v primeru podpisa sporazuma pričakujejo, da bo vlada vsebino sporazuma posredovala javnosti in s tem omogočila konstruktivno debato o tej temi.
Islamska skupnost si podpis sporazuma želi, ker bi rada v Sloveniji uvedla večkanalno netransparentno financiranje po vzoru Rimskokatoliške cerkve in si omogočila gradnjo verskih objektov, ne le džamije, meni Peče.

SNS nasprotuje tudi vključitvi šeriatskega prava v slovenski pravni red, saj v stranki menijo, da bi ustavno določilo ločitve cerkve od države lahko uresničili le tako, da se zakon o verski svobodi, ki je v parlamentarni proceduri ne sprejme. Namesto tega bilo treba sprejeti zakon, ki ne bi omogočal sporazumov med državo in verskimi skupnostmi.

[Taja]

"Svoboden v veri mora biti vsak posameznik, svobodno pa mora biti prav tako tudi občestvo verujočih, Cerkev. Vero imamo pravico svobodno živeti in izpovedovati v svojem zasebnem življenju in v javnosti. Takšna individualna in kolektivna, zasebna in javna verska svoboda je preizkusni kamen svobodne družbe in naroda. Kadarkoli je nekdo zaradi svojega verskega ali drugega prepričanja prizadet, kadarkoli ga okolje sili, da svoje vere ali prepričanja ne pokaže, temveč ga mora prikrivati, ga ne more suvereno in ob vsem spoštovanju drugih pokazati in živeti, sta njegova svoboda in samostojnost močno prizadeti. Zato mora država skrbeti, da v njeni sredi vlada ozračje ne samo strpnosti kot neke vrste potrpljenja z vernimi, temveč ozračje spoštovanja, ki ga zaslužijo vse velike, temeljne in pristne življenjske človeške vrednote. Ni dovolj, če je država samo nevtralna v tem smislu, da je ta zadeva nič ne briga in se z njo ne ukvarja, temveč mora biti nevtralna le v tem smislu, da nobene ne ovira in ne podcenjuje, skrbi pa, da lahko vsak, ki želi biti veren in se želi v svoji veri, ki si jo je svobodno izbral, izpopolnjevati, vzgajati, izobraževati, računa na njeno državno razumevanje in podporo."
(Anton Stres)

[Taja]

Igrica spodbuja k verski nestrpnosti

Nova krščanska videoigrica je s svojim sporočilom povzročila ogorčenost dela ameriške javnosti, saj naj bi spodbujala versko vojno.
Nasprotniki igrice "Left Behind: Eternal Forces", ki temelji na krajših bibličnih zgodbah in klasičnem spopadu med dobrim in zlom, so vse večje trgovce pozvali celo k bojkotu prodaje igrice, ki so jo na trgu predstavili prejšnji mesec.

Ustvarjalci igrice zavračajo vse obtožbe in trdijo, da kritike prihajajo od tistih, ki odkrito sovražijo krščanstvo. Predstavnik podjetja, ki je igrico ustvarilo, je priznal, da je bil eden njihovih ciljev evangelizacija, ki naj bi skozi igrico potekala na prijazen način.
Nasprotniki igrice so najbolj zgroženi nad dejstvom, da skoraj 40 dolarjev vredno igrico, ki jo ne smejo kupovati niti najstniki, saj naj bi bila preveč nasilna, oglašujejo v cerkvah. KWAAA?

[ESTERA]

Hja, nekateri cerkveni možje so pač taki, kaj češ.....vađno da je večina njih v redu
_________________
LJUBEZEN JE V VSAKEM ČLOVEKU, LE NAJTI JO JE POTREBNO

[Taja]

Človek in verovanje

V zadnjih letih se s tezo, da Bog ne obstaja, intenzivno ukvarja kar veliko znanstvenikov in filozofov. Omeniti velja vsaj tri vodilne aktiviste ateizma: Richarda Dawkinsa, Daniela Dennetta in Sama Harrisa. Vsi trije se trudijo, da bi dokazali, da Bog ne obstaja, in hkrati ljudi prepričali, da je religija nepotrebna in celo škodljiva.
Marx je bil v svojem nasprotovanju Cerkvi previdnejši. Trdil je, da je religija oziroma verovanje v Boga "opij za ljudstvo". Pri tem ni mislil, da krščanska Cerkev poneumlja ljudi, niti, da jih dela verovanjsko zasvojene, pač pa, da ljudi vera v Boga pomirja in tolaži ter jih na neki način "zdravi", na svoj poseben način jih celo ščiti pred vsakdanjimi življenjskimi tegobami. Intelektualno razsodnim in dovolj modrim ljudem je jasno, da je bodisi zanikanje ali pa obstoj Boga nemogoče dokazati. Svet, še posebno pa delovanje človekove duševnosti, je na trenutke tako logičen, da se zdi skoraj nemogoče, da bi bilo vse skupaj, cel človeški oziroma družbeni kontekst, povsem naključen splet naravnih okoliščin. No, Freud kot ekspertni poznavalec človekove duševnosti je bil ateist. Če vemo, kako vneto je zagovarjal Darwina in njegovo evolucijsko teorijo, je njegov ateizem logičen.Nagnjenost oziroma psihična dispozicija za verovanje v Boga se v svojih temeljih odločilno navezuje na infantilno doživeto (vsemogočno) avtoriteto - torej očeta.

Če ljudje v svojem odraščanju v svojem zgodnjem otroškem življenju ne bi doživeli "vsemogočnosti" očeta, jim npr. Biblija ne bi segla do srca. Kristus se jim, kot sveta ikona, ne bi ukoreninil v verovanjske temelje. Biblijo otrok brez infantilno doživetega lika očeta, ki je lahko tudi kakšna druga vsemogočna moška figura, dojame kot (še eno) pravljico oziroma mitično zgodbo, ki je lahko zanj sicer zanimiva, nikakor pa ne usodna za nadaljnjo verovanjsko vpetost v katerokoli religijo.
Krščanska ali katerakoli religiozna ideologija verovanja v Boga se ne bi mogla naseliti v nobenega potencialnega vernika, če ne bi infantilno doživel lastnega očeta v (vse)mogočni luči - na skoraj identičen način kot pozneje, v odraslosti, vsemogočnega Boga in/oziroma Jezusa Kristusa. Ne glede na to, ali Bog obstaja ali ne, ali je Kristus božji sin (ki je "vstal od mrtvih") ali ne, je psihična dispozicija za verovanje v nekaj nadnaravnega, vsemogočnega vselej prisotna.

Zdi se, da bo človek vselej verjel v "nekaj", ker je v osnovi verujoče bitje, zaradi specifičnosti v psihičnem doživljanju. Če bi se čez tisočletja morda izkazalo, da Stvarnik vendarle obstaja - npr. v obliki neke nezemeljske civilizacije, ki nas je ustvarila (s kloniranjem, "po svoji podobi") - se bo izkazalo tudi to, da verovanje v različna božanstva nima z realnim obstojem Boga (Stvarnika) nobene neposredne zveze. Res pa je, da Bog zapolni manko v smislu razumevanja fenomena življenja in človeštva. Bog je torej mana, kot bi se antropološko reklo, saj svet in človeštvo dela popolna, razumljiva in smiselna.

Vse religiozne ideologije so zrasle ravno na verovanjski fikciji, ki se je naselila v misli odraslih skozi paradigmo infantilno doživetega (vsemogočnega) očeta. Freud je bil pri dokazovanju psihološke nagnjenosti k verovanju neizprosen. V spisu Spomini iz otroštva Leonarda da Vincija je Freud dokazal, da nagnjenost k verovanju v Boga ni posledica neke logično-razumske odločitve, ki bi temeljila na tej ali oni verski knjigi ali celo kakšnem (domnevnem) dejstvu. Verniki, misleč, da ubogajo Boga, sledijo tistim naukom, ki jih diktira (krščanska, muslimanska ali kakšna druga) religija oziroma ideologija, ki so si jo izmislili ljudje sami. Infantilni (vsemogočni) oče pa je v resnici tisti, na katerem temelji poznejše verovanje v ta ali oni božji oziroma nadnaravni lik.
In prav mogoče je, da se nam Bog smeje, ko vidi, kako mojstrsko je koncipiral človekovo duševnost: ljudje verujejo vanj, ne da bi vedeli, da za verovanjem stoji zgolj in samo infantilni oziroma ojdipsko doživeti (vsemogočni) oče.
(Roman Vodeb)

[artem]

Izstop iz Katoliške cerkve

ali

kdor je bil brez svojega privoljenja vržen v Katoliško cerkev,

ne more več iz nje

http://www.zrtve-cerkve.org/new_page_22.htm
_________________
www.rael.org

[Taja]