Forum ZUM

[Taja]

fundacija Prem Rawat

Namen fundacije Prem Rawat je predstavitev in širjenje govorov, pisnega, glasbenega in slikovnega gradiva ter javnih predstavitev Prema Rawata, znanega tudi kot Maharaji.

Poleg tega fundacija pomaga drugim organizacijam, ki podpirajo dobrodelne, socialne in človekoljubne programe, katerih cilji so v skladu s sporočilom Prema Rawata o miru.

V zadnjih tridesetih letih je Prem Rawat govoril več kot 5,5 milijona ljudem v 250 mestih v 50 državah. Zdaj je njegovo sporočilo na voljo v več kot 88 državah. Od ruščine do kitajščine, od japonščine to tamilščine, od grščine do finščine ? gradivo, ki ga pripravlja fundacija, je prevedeno v več kot 60 jezikov, tako da se z njegovim sporočilom lahko seznanijo ljudje na vseh celinah.

Pri dejavnosti fundacije ne gre za razvijanje članstva ali zastopanje skupine ljudi, ampak je njen temeljni namen, da omogoči, finančno podpira in usmerja pripravo in izdajanje gradiva, ki razširja to sporočilo in koristi posameznikom.

http://sl.tprf.org/prem_rawat.htm

[Taja]

Z novim zakonom do verske svobode

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti bo danes obravnavala zakon o verski svobodi, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila vlada.
Zakon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti ter določa postopek registracije in pravice verskih skupnosti. Na majskem zasedanju DZ je sicer potekala polemična razprava, nasprotniki zakona, LDS, SD, SNS in DeSUS, so namreč prepričani, da predvsem privilegira rimskokatoliško cerkev.

Finančne posledice zakona izhajajo iz prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Verske skupnosti so doslej iz državnega proračuna prejemale sredstva za kritje prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta prispevek države za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov se je od najvišje vrednosti, in sicer od 23,86 odstotka od osnove v letu 1992, postopoma zmanjšal na 15,94 odstotka, kolikor znaša danes.

[Taja]

Stres: "Cerkveni davek je kazen za vernike"

"Ta predlog je za Katoliško cerkev v Sloveniji nesprejemljiv. To je avstrijsko-nemški model, ki je edinstven v Evropi in ga je Cerkvi vsilil Hitler. S takšno ureditvijo bi bili katoličani zaradi pripadnosti Cerkvi kaznovani s plačilom davka, h plačilu katerega bi jih silila država," je pobudo SNS, da bi pripadniki cerkva in verskih skupnosti plačevali cerkveni davek, komentiral celjski škof in predsednik komisije za ureditev odnosov z državo pri Slovenski škofovski konferenci Anton Stres, ki je sicer poudaril, da predlog pozna le iz poročanja medijev.

Poslanec SNS" Sašo Peče je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil, da so se za tovrstno pobudo finančnemu ministrstvu, na katerem bodo predlog preučili v prihodnjih tednih, odločili, ker je vera svobodna odločitev posameznika. "Zato financiranje verskih skupnosti ne sme obremenjevati celotne družbe, tako kot velja zdaj, ampak le tiste, ki so se opredelili za pripadnike neke verske skupnosti." Obenem v SNS predlagajo, da bi lahko tisti, ki bi cerkveni davek plačali, znesek uveljavljali kot olajšavo pri napovedi dohodnine, s čimer bi država pridobila kontrolo nad prispevki Cerkvi. Odločitev, kolikšen bi bil davek, Peče prepušča finančnemu ministrstvu in poudarja, da država iz državnega proračuna nameni za financiranje verskih skupnosti in cerkva na leto eno milijardo tolarjev. "

Nasprotno je škof Stres prepričan, da bi plačilo cerkvenega davka bilo za vernike kazen, in dodaja, da tako ne bi pobrali veliko denarja, saj veliko njihovih vernikov ni davčnih zavezancev. Obenem priznava, da bi tako kot v Nemčiji in Avstriji zaradi uvedbe davka mnogo vernikov izstopilo iz Cerkve. Katoliški cerkvi bi se vsekakor zdel sprejemljivejši italijanski model, po katerem davkoplačevalci v davčni napovedi odločijo, kateri verski skupnosti bodo namenili določen odstotek dohodnine, vendar Stres opozarja, da je to večplastno vprašanje, ki ga je najbolj smotrno rešiti v pogovorih z vladno državno komisijo za ureditev vprašanj z verskimi skupnostmi.

[Taja]

Kdo bi bil z uvedbo davka na izgubi?

Srečo Dragoš meni, da bo dosežen konsenz o uvedbi italijanskega modela. "Že zdaj obstaja devet virov financiranja cerkva, večina je državnih virov, financira pa se predvsem Katoliško cerkev. Zakaj bi zdaj uvajali še desetega," se sprašuje Dragoš in trdi, da bi bila to norost. "Država mora razmišljati, kako bo Cerkev odmaknila od državnega denarja," pravi in zavrača ponavljajoče se trditve vidnih predstavnikov Katoliške cerkve, da je revna in da je zato potrebno urediti način njenega financiranja preko države. Med devetimi viri financiranja pa med drugim navede denacionalizacijo, plačevanje socialnih prispevkov duhovnikov, če bo sprejet novi zakon o verski svobodi, tudi zaposlovanje duhovnikov v državnih institucijah, pa donacije vernikov in siva ekonomija zaradi nabirk, nad katerimi ni državnega nadzora. Zato, tako je prepričan Dragoš, bi se država morala počasi umakniti od financiranja cerkva, kajti osnovni namen denacionalizacije je bil, da se cerkvam omogoči, da normalno zaživijo in se razvijajo. Postopno bi morali ukiniti vsakršno plačevanje duhovnikov in skrčiti seznam cerkveno-kulturnih dobrin, ki jih financira država, še dodaja Dragoš.

Aleš Gulič, ki je spisal dva predloga zakona o verski svobodi, a ju je parlamentarna večina zavrnila, pravi, da rešitve ne vidi v novih davkih, temveč v italijanskem modelu, po katerem davkoplačevalec sam odloči, ali bo in koliko od dohodnine namenil neki verski skupnosti. "S tem se bo država sicer odrekla določenemu delu denarja, a tudi zdaj, ko ga daje verskim skupnostim iz proračuna, se odreka določeni vsoti."
(Urška Mlinarič)

[Taja]

Organizacija Forum 18

iz leta 2003
-------------

V najnovejše poročilo Foruma 18, organizacije, ki skrbi za uresničevanje 18. člena splošne deklaracije o človekovih pravicah, posebno svobode veroizpovedi, je vključena tudi Slovenija. Tam se je znašla zaradi slabega odnosa Urada za verske skupnosti do verskih skupnosti v Sloveniji. Hindujska verska skupnost je namreč že pred petnajstimi meseci podala vlogo za registracijo njihove skupnosti, do danes pa še ni dobila odgovora. Podobno so pred petimi meseci storili budisti in ravno tako ostali brez odgovora. Po zakonu bi urad moral posredovati odgovor na vloženi registraciji v roku dveh mesecev.
Forum 18 v svojem poročilu še navaja, da je Gregor Krajc iz Urada za informiranje organizaciji zagotovil, da bo vlada pregledala dosedanje delovanje urada in da je namen vlade 'brez izjeme, registrirati vse verske skupnosti'.

Kako pa letos?
Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti je, 30. januarja 2006, organiziral posvet predstavnikov verskih skupnosti. Posvet je vodil direktor Urada dr. Drago Čepar. Udeležilo se ga je enaindvajset predstavnikov dvanajstih cerkva in verskih skupnosti. Udeležencem posveta so bile posredovane tudi informacije in naslovi, kjer se lahko aktivno vključijo v sooblikovanje dialoga.

VERSKE SKUPNOSTI, KI SO PRIJAVILE SVOJE DELOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
1.
RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV
1976
Nadškofijski ordinariat, Ciril Metodov trg 4, Ljubljana

2.
EVANGELIČANSKA CERKEV
1976
Seniorski urad,
Slovenska 15, Murska Sobota

3.
JUDOVSKA SKUPNOST SLOVENIJE -

JUDOVSKA OBČINA LJUBLJANA
1976
Tržaška 2, Ljubljana

4.
ZVEZA BAPTISTIČNIH CERKVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
1976
Janševa 1, Celje

5.
SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV METROPOLIJA ZAGREBŠKO - LJUBLJANSKA
1976
Gruberjevo nabrežje 20,Ljubljana

6.
ISLAMSKA SKUPNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI
1976
Proletarska 4, Ljubljana

7.
BINKOŠTNA CERKEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
1976
Trdinova 27, Novo Mesto

8.
KRŠČANSKA ADVENTISTIČNA CERKEV
1976
Njegoševa 15, Ljubljana

9.
JEHOVOVE PRIČE - KRŠČANSKA VERSKA SKUPNOST
1976
Groharjeva ulica 22, Kamnik

10.
KRISTUSOVA CERKEV BRATOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
1981
Mali vrh 1a, Šmartno ob Paki

11.
NOVOAPOSTOLSKA CERKEV V SLOVENIJI
1982
Glavni trg 3, Maribor

12.
SVOBODNA CERKEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
1983
Zasip, Stagne 18, Bled

13.
SKUPNOST ZA ZAVEST KRIŠNE
1983
Žibertova 27, Ljubljana

14.
SVOBODNA KATOLIŠKA CERKEV
1984
Jamnikarjeva 1, Ljubljana

15.
MEDNARODNA ŠOLA ZLATEGA ROŽNEGA KRIŽA - LECTORIUM ROSICRUCIANUM
1987
Celovška 280, Ljubljana

16.
CERKEV JEZUSA KRISTUSA SVETIH IZ POSLEDNJIH DNI
1991
Celovška 43, Ljubljana

17.
UNIVERZALNO ŽIVLJENJE
1991
Glinškova ploščad 16, Ljubljana

18.
ZDRUŽITVENA CERKEV
1991
Novosadska 8, Ljubljana

19.
NACIONALNA BAHAJSKA SKUPNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI
1992
Bohinjčeva 8, Ljubljana

20.
ORDO TEMPLI ORIENTIS
1992
Kotnikova 21, Ljubljana

21.
REFORMATORSKA KRŠČANSKA SKUPNOST V SLOVENIJI
1993
Motvarjevci 34, Prosenjakovci

22.
ŠRI RADHAKUNDA - SKUPNOST ZA ZAVEST ŠRI GOURANGE
1994
Labor 46, Marezige

23.
MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA SKUPNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI "SVETI KLIMENT OHRIDSKI"
1994
Hruševska 43d, Ljubljana

24.
BUDDHA DHARMA - ZVEZA BUDISTOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
1995
Hajdoše 68, Ptuj

25.
SCIENTOLOŠKA CERKEV
1995
Za gradom 21, Koper

26.
CERKEV JEZUSA KRISTUSA "ŽIVA VODA"
1995
Pot k izviru 23, Portorož

27.
KRŠČANSKI CENTER NOVA GENERACIJA
1995
Ulica Franca Mlakarja 3, Ljubljana

28.
EVANGELIJSKA BAPTISTIČNA SKUPNOST
1997
Glavni trg 18, Celje

29.
MEDNARODNA KRŠČANSKA SKUPNOST
1997
Log, Cesta v Lipovce 20, Brezovica

30.
BELA GNOSTIČNA CERKEV
1999
Poljšica 8, Podnart

31.
SAKRAMENT PREHODA
1999
Ulica bratov Greifov 14, Maribor

32.
KRŠČANSKA CERKEV KALVARIJA
2003
Hribarjeva 8, Celje

33.
DHARMALING - TIBETANSKA BUDISTIČNA KONGREGACIJA
2003
Godešič 5, Škofja Loka

34.
HINDUISTIČNA VERSKA SKUPNOST V SLOVENIJI
2003
Derčeva ulica 41, Ljubljana

35.
KRŠČANSKI CENTER LJUBLJANA
2003
Ob železnici 18, Ljubljana

36.
UNIVERZALNA VERSKA SKUPNOST VZHAJAJOČEGA SONCA
2003
Hočko Pohorje 64, Hoče

37.
RAELJANSKA RELIGIJA V SLOVENIJI
2004
Dunajska 106, Ljubljana

38.
"CERKEV NOVE ZAVEZE" - SLOVENIJA
2004
Cesta na Barju 7, Verd

39.
"SVETA CERKEV ANNASANN"
2004
Nušičeva 2a, Celje

40.
REFORMIRANA EVANGELIJSKA CERKEV
2004
Polje cesta VI/10, Ljubljana-Polje

41.
SLOVENSKA MUSLIMANSKA SKUPNOST
2006
Pražakova ulica 14, Ljubljana

[Taja]

Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti

Urad je s Sklepom o ustanovitvi Urada Vlade RS za verske skupnosti (Ur. l. RS, št. 72/93) ustanovila Vlada Republike Slovenije. Urad spremlja položaj verskih skupnosti, vodi evidenco o verskih skupnostih, ki delujejo v RS, in izdaja potrdila o prijavi ustanovitve in prenehanja njihovega delovanja. Verskim skupnostim nudi strokovno pomoč: obvešča jih o predpisih, o drugih aktih in o ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje, in pripravlja delovne sestanke in posvete ter sprejeme za njihove predstavnike. Pripravlja tudi gradiva in predloge sklepov za odločanje Vlade RS o zadevah s področja delovanja verskih skupnosti. Pri reševanju odprtih vprašanj verskih skupnosti sodeluje z ministrstvi, z drugimi državnimi in lokalnimi organi in organizacijami. Na uradu je sedež Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti.
Ustava Republike Slovenije določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen).

Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja (41. člen).
Urad Vlade RS za verske skupnosti s svojim delovanjem pomaga pri zagotavljanju visokih standardov spoštovanja svobode pri izpovedovanju vere v zasebnem in javnem življenju v Republiki Sloveniji.


Urad naj bi opravljal naslednje naloge:
---------------------------------------
? spremlja položaj verskih skupnosti,
? nudi strokovno pomoč in obvešča verske skupnosti o predpisih, drugih aktih in ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje,
? vodi evidenco v Sloveniji delujočih verskih skupnosti
? izdaja potrdila o prijavi ustanovitve in prenehanja delovanja verskih skupnosti,
? izvaja sklep Vlade Republike Slovenije v zvezi s pokojninskim, invalidskim in zdravstvenim zavarovanjem duhovnikov in redovnikov,
? spremlja izvajanje predpisov, drugih aktov in ukrepov, ki zadevajo delovanje verskih skupnosti,
? sodeluje pri pripravi predpisov, drugih aktov in ukrepov, ki jih pripravljajo ministrstva,
? pripravlja gradiva in predloge sklepov za odločanje Vlade Republike Slovenije o zadevah s področja delovanja verskih skupnosti,
? organizira razgovore s predstavniki verskih skupnosti (delovni sestanki, sprejemi-novoletni, ob praznikih...),
? sodeluje z ministrstvi in drugimi republiškimi in lokalnimi organi in organizacijami pri reševanju odprtih vprašanj verskih skupnosti,
? spremlja mednarodne konference in srečanja na temo: religija,
? sodeluje z uradi oziroma ustreznimi službami v drugih državah.

[Taja]

Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti

V Sloveniji je zagotovljena svoboda izpovedovanja vere.
Izpovedovanje vere je človekova zasebna stvar.
V Sloveniji lahko vsakdo izpoveduje katerokoli vero, če s tem ne nasprotuje ustavni ureditvi in lahko pripada katerikoli verski skupnosti.
Občani lahko svobodno in v skladu s tem zakonom ustanavljajo verske skupnosti.
Vse verske skupnosti imajo enak pravni položaj.
Verske skupnosti so svobodne pri opravljanju verskih obredov in verskih zadev.
Verske skupnosti so ločene od države.
Verske skupnosti so ločene od šole ter vzgojnih in varstvenih zavodov.
Delovanje verskih skupnosti mora biti v skladu z ustavo, zakoni in drugimi predpisi.

Prepovedana je zloraba vere, verskih opravil, verskega pouka, verskega tiska, verskih obredov ali verske dejavnosti v politične namene.
Prepovedano je vzbujati ali razpihovati versko nestrpnost, sovraštvo ali razdor.
Verske skupnosti se vzdržujejo iz dohodkov od lastnega premoženja, iz nagrad in prispevkov vernikov za izvršene verske obrede in opravila oziroma storitve, ki jih nudijo vernikom ter iz dediščin, daril in volil.
Verske skupnosti samostojno razpolagajo s svojimi sredstvi.
Pobiranje prispevkov v verske namene je dovoljeno v obrednih in drugih prostorih verskih skupnosti. Zunaj teh prostorov se lahko pobirajo prispevki samo z dovoljenjem pristojne upravne enote.
Nikogar ni dovoljeno siliti ali ovirati, da bi dajal prispevke v verske namene.
Duhovniki smejo sprejemati nagrade v denarju ali kakšni drugi obliki, ki je v navadi, za verske obrede, ki jih opravljajo na željo posameznikov.

Družbena skupnost lahko daje verskim skupnostim gmotno podporo. Z aktom, s katerim se da podpora, se lahko tudi določi, za kakšen namen se sme uporabiti.
Verske skupnosti lahko same razpolagajo z dodeljenimi gmotnimi sredstvi. Če je bila dana podpora namensko, lahko organ, ki jo je dodelil, zahteva poročilo o njeni uporabi.

VEČ

[Taja]

Kršitve verske svobode in kazni zanje

21. člen
Za prekršek se kaznuje
a) z zaporom do dveh mesecev:
1. Kdor zlorabi vero ali versko dejavnost v politične namene, z verskim delovanjem vzbuja ali razpihuje sovraštvo ali razdor, če pri tem ne stori kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku.
2. Kdor ovira ali preprečuje versko dejavnost, ki je v skladu z zakonom, kdor komu omejuje pravico do svobodnega izpovedovanja vere ali prepričanja po prostem preudarku.
3. Kdor koga zaradi njegovega verskega prepričanja, zaradi pripadnosti h kakšni verski skupnosti ali zaradi udeležbe pri verskih obredih ali drugačnem izražanju verskih čustev, omejuje v pravicah, ki mu gredo po ustavi in zakonu.
b) z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni:
1. Kdor v okviru verske skupnosti organizira ali opravlja dejavnosti, ki jih ustava in zakon opredeljujeta kot dejavnost splošnega oziroma dejavnosti posebnega družbenega pomena ali ustanavlja organizme za takšne dejavnosti.

2. Kdor ne prijavi ustanovitve oziroma prenehanja delovanja verske skupnosti po določbah 6. člena tega zakona.
c) z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev:
1. Kdor v okviru verske skupnosti izdaja ali razširja tiskane stvari, ki niso namenjene verskemu pouku, opravljanju verskih obredov ali poslov in za obravnavanje verskih in cerkvenih zadev.
2. Kdor v bolnišnicah, domovih za ostarele in podobnih zavodih opravlja verske obrede brez zaprosila oziroma v nasprotju s hišnim redom teh zavodov.
č) z denarno kaznijo do 1000 dinarjev:
1. Kdor brez predhodne priglasitve za notranje zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu opravi verski obred v zboru, zunaj prostorov omenjenih v prvem odstavku 12. člena tega zakona.
2. Kdor opravlja verski pouk zunaj prostorov, omenjenih v prvem odstavku 14. člena tega zakona.
3. Kdor sprejme k verskemu pouku mladoletno osebo brez soglasja staršev oziroma skrbnika in mladoletnikove privolitve.
4. Kdor brez dovoljenja občinskega upravnega organa pobira prispevke v verske namene zunaj prostorov, ki so za to določeni; nabrani prispevki se zasežejo.
Hm, me zanima kok bo Perko dobil za zlorabljanje vere v politične namene, če sploh kaj.

5. Kdor koga sili ali ovira, da bi dal prispevke v verske namene.

[Taja]

Referendum o zakonu o verski svobodi?

V LDS razmišljamo o referendumski pobudi o zakonu o verski svobodi," je dejal vodja poslanske skupine LDS" Anton Rop.Čeprav končne odločitve še ni, so v tej opozicijski stranki in poslanski skupini že opravili prvi krog pogovorov o tej temi. O referendumski pobudi razmišljajo tudi v stranki Socialnih demokratov, saj jih prav tako moti vsebina zakona o verski svobodi.

Rop pravi, da je zakon o verski svobodi, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru, zastavljen zelo enostransko in v korist le ene verske skupnosti, predvsem pri njenem financiranju. Zapostavljajo pa se druge verske skupnosti, kar je po njegovi oceni v nasprotju z ustavo. Obstaja veliko argumentov za nasprotovanje zakonu, tudi z referendumom, sodi Rop, a so tudi pomisleki, predvsem ta, na kakšen odziv bi nov referendum naletel pri volivcih. V LDS stavijo na javno mnenje, ki večinsko nasprotuje favoriziranju največje verske skupnosti."
(Zoran Potič)

[Taja]

Vpliv slovarja na versko svobodo
Po tridesetih letih se nam obeta zakon o verski svobodi. Dober zakon, pravijo verujoči, neverni ne. Pri veri in neveri se strinjamo, da se ne strinjamo.
Če ne bo popravkov besedila in bi drugemu branju "ekspresno" sledilo finalno tretje, bi zakon o verski svobodi teoretično znali dobiti že do parlamentarnih počitnic. Nastal je, da bi zamenjal zakon o pravnem položaju verskih skupnosti, ki ima letos trideset let. Iz časov je, ko je bila Slovenija socialistična. Iz vsemu, kar je v teh krajih cerkvenega, sovražnih časov, pravijo tisti, ki novi zakon težko čakajo.

Da bodo v deželi, ki ima enakopravnost vpisano v ustavo, poslej nekatere (večje) verske skupnosti bolj enakopravne od drugih, mislijo oni, ki se ne strinjajo, da enakopravnost ni identično dojemanje vseh verskih skupnosti, ker so enakopravne v svoji različnosti, in bodočemu zakonu prerokujejo neizbežni pristanek pred ustavnimi sodniki. Tudi če bi se to primerilo, direktorja vladnega urada za verske skupnosti dr. Draga "Čeparja" ne skrbi. Kar nekaj vlad je preživel na direktorskem stolu. Pod zdajšnjo se mu obeta, da bo "odkljukal" zakon, ki je bil, deloma drugačne vsebine, umaknjen v predal, ko je vlade sestavljala "LDS" in ko se ga je pričelo klicati "Šturmov," po zdajšnjem pravosodnem ministru, nekoč ustavnem sodniku, ki je spisal prvi zakonski osnutek.
(Vanessa Čokl)

[Taja]

Mehko ali trdo

Ena bistvenih sestavin ločitve države in verskih skupnosti tam, kjer jo dosledno uresničujejo, je finančna ali kakšna druga nepodpora, so v čakanju na zakon o verski svobodi v vladnih sobanah razložili državnemu svetu. Nato pa spomin vrnili k nekaj let stari sodbi ustavnega sodišča, da ločitev od države ne pomeni absolutne izključitve državne finančne podpore, dokler so je enakopravno deležne vse verske skupnosti. Prosto po vladi: ker državna pomoč in podpora verskim skupnostim nista izključeni, Slovenija nima najbolj restriktivne ločitve.

Še mnogo bolj kot spričo razlikovanja Cerkva in drugih verskih skupnosti bodoči zakon tistim, ki vztrajajo, da ločitve ni, če ni finančna, dviguje pritisk zaradi "finančnih" členov. Šolskega člena pa v njem že lep čas ni več. V koalicijskem usklajevanju je bil nazadnje izbrisan na zahtevo Desusa, pravi Drago Čepar. Ob nastanku prvega besedila je bilo načrtovano, da bi bili šolarji, ki obiskujejo župnijski verouk, oproščeni enega obveznega izbirnega šolskega predmeta. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj tega ne bo več v predlaganem zakonu, ker se bodo obnovili kulturnobojni glasovi, kako da hoče Cerkev vstopiti v šolo in pregaziti ustavne omejitve. Zdaj se zakon o verski svobodi verske vzgoje otrok dotakne le toliko, da imajo starši pravico otroke vzgajati skladno s svojim verskim prepričanjem. Pri petnajstih pa se sme otrok sam odločiti, kako bo živel versko svobodo.
(Vanessa Čokl)

[Taja]

Pa ločenost cerkve in države zares obstaja?

Da so država in verske skupnosti ločene, njihovo delovanje pa svobodno, piše v slovenski ustavi. Cerkve se ne omenja. Zakon sme vsebovati poimenovanje, ki ga ni v ustavi, pravi direktor urada za verske skupnosti, "slovar slovenskega knjižnega jezika je debel, ustava tanka". Tudi v parlamentu ratificirana evropska ustavna pogodba se Cerkvi ne izogne, tu ni nič sporno. In še: "Naša ustavna ločitev je zelo malo napolnjena." Vsebino ji dajo šele zakoni. Pa ustavno sodišče. Ko je vlada državnemu svetu pojasnjevala predlagani zakon, v katerem so nekoliko predrugačeno urejeni že leta ustaljeni socialni prispevki države duhovnikom, za duhovno oskrbo v ustanovah zaprtega tipa pa bi šli verski uslužbenci v državno službo, je bila proračunska podpora pojasnjena z logiko socialne države, ki ne sme biti gluha za civilno družbo in njeno karitativno, izobraževalno, vzgojno, kulturno dejavnost.

V besedilu, ki je pred poslanci, zdaj piše, da registrirane Cerkve in druge verske skupnosti lahko za verske uslužbence (če so slovenski državljani) zaprosijo za namensko finančno pomoč iz državnega proračuna za socialne prispevke v višini prispevkov za socialno varnost "od osnove najmanj v višini 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova".Lani je bilo v proračunu za socialne prispevke okrog 330 milijonov tolarjev (1.377.065 ?). V 2007, načrtovanem prvem letu zakona o verski svobodi, bi jih bilo 500 milijonov. Na mesec nekaj čez 40 tisoč tolarjev (166 ?) za verskega uslužbenca.
Škof Stres je prepričan, da sme država, dokler prek davkoplačevalcev podpira (drugo) civilno družbo, finančno podpirati tudi Cerkev. Ali pa naj vsem ukine podporo.

Ceu drek, kdo pa to men plačuje - si moram kr lepo sama. In cerkev na koncu koncev ni zato, da bi bila od mene podpirana, temveč da bi sama tako ali drugače ogrožene podpirala in vodila. Če tega ne zmore, potem ne le da samo sama zase skrbi, celo to si predstavlja, da naj bi jaz in ostali zaposleni delali zanjo? Za crknit.
Ker jaz potem takim za katere moram delati ne morem reči vodniki, so kvečemu varovanci, ki niti toliko niso odgovorni, da bi mogli sami zase skrbeti. A zdaj bomo pa siromašni financirali bogate al kako? Po se pa pejd.

[Taja]

Bojevniki za versko svobodo in enakopravnost

"Ne pristajam na to, da bi v Sloveniji krojila življenje ena verska skupnost, ena ideologija in ena stranka," pravi Gulič, ki svari pred klerikalizacijo države pod Šturmovim zakonom.
"Predlog zakona tako močno poudarja, izpostavlja in potencira moč ene verske skupnosti, da se to že dogaja. Tudi sedanja koalicija je največji verski skupnosti naklonjena, tako da je pravi trenutek za sprejetje Šturmovega zakona."
Vendar škof Stres pravi, da je Katoliška cerkev nekaj posebnega zaradi zgodovinske vloge, velikosti in da bi bilo to krivično ignorirati.
Ne ignoriramo njene vloge, ta je sama po sebi dovolj močna in je zato ni treba še posebej poudarjati. Ali je bila ta vloga res tako imenitna in pozitivna skozi zgodovino, je drugo vprašanje. Bila pa je edina prevladujoča verska skupnost na Slovenskem, če izvzamemo poganstvo na začetku ter kratko obdobje protestantizma. V Sloveniji je 41 verskih skupnosti, za katere vemo, da delujejo, in za vse sem prepričan, da z verniki sooblikujejo življenje v Sloveniji.

Tudi Drnovškova vlada se je dogovarjala predvsem s Katoliško cerkvijo.(zdaj se s prikritim špukanjem po njem izkazujejo kot zelooo hvaležni ) V njenem času je bil sprejet sporazum s Svetim sedežem, zakon, ki je uvedel vojaške kurate in tudi konfesionalni pouk je dopuščen v šolah, če to ne moti pouka. Obenem pa ni poskrbela za sprejetje zakona o verskih skupnostih.

[Taja]

Katera cerkev potrebuje socialno podporo?

"Ne vemo, kako bogata je Katoliška cerkev, ker ne pove. Tako kot lahko oni govorijo, kako zelo so revni, kar sicer ni videti, tako lahko drugi govorimo, kako zelo bogati so, kar je videti. Tudi v svojem predlogu sem upošteval, da vrnjenega premoženja ne morejo takoj aktivirati, in sem predlagal desetletni rok za dokončno prenehanje državnega plačevanja socialnih prispevkov za duhovnike. Deset let ni tako malo. Navsezadnje so ustanovili Krekovo banko z dvema milijonoma takratnih nemških mark ustanovnega kapitala, po desetih letih pa so jo prodali za desetkrat več. Imajo zelo sposobne ljudi, to vemo in tudi sami se znajo pohvaliti s svojo gospodarnostjo. Pa tudi nabirk v primerjavi s sosednjimi državami ni tako malo. Potem pa so še razne verske storitve in vse to ni kontrolirano ali pa ni jasno.
Pomembno se mi zdi, da so verske skupnosti kolikor toliko izenačene v štartu in da so verniki svobodni državljani v tem delu, ko prakticirajo vero.
(Aleš Gulič)

[Taja]

Kaj pa o tem pravi Srečo Dragoš, profesor sociologije religije?

Skoraj vsak člen vladnega predloga (Šturmovega) Zakona o verski svobodi je problematičen. Tu opozarjam samo na največji, dolgoročen in najbolj škandalozen problem: privilegirano državno financiranje največje Cerkve. Med več kot 13.000 civilnodružbenimi organizacijami in med 80 različnimi verskimi skupnostmi v Sloveniji je RKC daleč najbogatejša že zdaj. Odslej bo še bolj. Kljub temu vrh katoliškega klera že vsa leta trdi, da je RKC revna, ker ima velike stroške itd. Zadnjo v nizu tovrstnih izjav je ponovil predstavnik "Pravičnosti in miru", dr. Stres (v Večeru, 20. junija "06). To je odraz katoliške morale, kakor jo razume vrh RKC. In se obrestuje. Naštejmo vire financiranja RKC, ki že obstajajo, potem pa še tiste vire, ki jih bo dodatno uvedel nov zakon. Navajam dejstva.

Krčijo se pogoji za verski pluralizem, tokrat sistemsko, zakonodajno. Sociološko dejstvo je, da se v razmerah religijskega monopola teže vzpostavlja različnost verske ponudbe in s tem izbire, posledično se veča verjetnost versko-političnih konfliktov, hkrati pa slabi tisti del integrativnega družbenega potenciala, ki ga lahko predstavljajo organizacije, ki delujejo na etični pogon. Tako se zmanjšuje socialni kapital celotne družbe. Velja tudi nasprotno (npr. ZDA): kjer ni religijskega monopola, cveti religijski trg, število vernikov raste, konfliktnost z državo, ker ni vezana na nobeno cerkev ali ne/versko opredelitev, pa je manjša in laže rešljiva.