Forum ZUM

[ESTERA]

Noro, res......
Tudi če nisem dala vseh zakramentov skozi, zame tudi drži božji zakon, vsaj upam, da je tako.............ne vem niti, če sem krščena.........lahko da me je babica dala krstit na skrivaj....
_________________
LJUBEZEN JE V VSAKEM ČLOVEKU, LE NAJTI JO JE POTREBNO

[Taja]

[Ardent]

[Ardent]

[ESTERA]

Hvala, Tekumse. Jst mislim, da ne rabim duhovnika, da potrdi to kar sem, bog pa itak ve kaj in koga je z menoj.....bom pa že dobila kšnega Janeza, da me v reko potunka, če že tako mora biti, kajne.... Sicer pa poznam vsaj dva duhovnika, ki sta vredna, da to naredita.....
_________________
LJUBEZEN JE V VSAKEM ČLOVEKU, LE NAJTI JO JE POTREBNO

[Taja]

Svoboda

"Za verske skupnosti, ki so izrazile podporo vladnemu predlogu zakona, se je na popisu opredelilo 99,6 odstotka tistih, ki so se opredelili za katero koli versko skupnost. Težko bi še kateri zakon imel takšno podporo!" Navedeni argument v podporo zakonu - med razpravo o odložilnem vetu v državnem svetu ga je izrekel šef vladnega urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar - je eden od mnogih, ki jih v teh dneh kot papige drug za drugim v javnosti ponavljajo poslanci vladajoče koalicije (z izjemo DeSUS-ovih), ko utemeljujejo primernost zakona o verski svobodi.

Toda kaj neki ta lepo zveneči argument sploh pove, kako je mogoče z njim dokazovati, da ima zakon široko podporo? Ali hočejo z njim povedati, da ga podpira več kot 99 odstotkov samodeklariranih pripadnikov verskih skupnosti? Dvomimo, saj tega ne more nihče trditi: o predlogu zakona so se v imenu verskih skupnosti izrekali le njihovi uradni predstavniki. Če na primer zakon podpira Slovenska škofovska konferenca, to še zdaleč ne pomeni, da zakon podpira vseh 58 odstotkov popisanih samodeklariranih pripadnikov katoliške veroizpovedi. Prav nasprotno: javna razprava je pokazala, da zakona mnogi verniki ne podpirajo. Ob tem je pomenljiv še podatek, da se je v zadnjem popisu za pripadnike ene od veroizpovedi izreklo 63,5 odstotka vprašanih. Četudi bi torej zakon podprli prav vsi samodeklarirani pripadniki verskih skupnosti, od gorečih do folklornih vernikov, od katoličanov do sledilcev častitega Crowleya, bi bila podpora še vedno le 63-odstotna. Kaj potem dokazujejo Čepar in drugi? Da ima zakon široko podporo - in je zato dober - ker ga podpirajo (skoraj) vsa vodstva verskih skupnosti? Če bi temu pritrdili, bi se dokončno zapletli. To bi bilo namreč tako, kot če bi rekli, da ima zakon o odstrelu medvedov veliko podporo, ker ga podpirajo vsa lovska društva v Sloveniji. Še medvedi bi se (žalostno) smejali tovrstnemu argumentu...

Takšni in podobni votlo doneči argumenti seveda niso naključni. Povezuje jih temeljni nesporazum (ali "nesporazum") glede tega, kaj, za koga in v čigavem interesu naj bi zakon o verski svobodi urejal. Preveč je namreč tistih, ki mislijo, da je ta zakon zakon za verujoče in verske skupnosti. In četudi bi zakonodajalcu šlo zgolj za to, da pravno uredi položaj verskih skupnosti, zavaruje svobodo verujočih in neverujočih pred morebitnimi zlorabami države ali verskih skupnosti, v zakon ne bi tlačil določil, ki urejajo finančni položaj teh. Od začetka je bilo namreč jasno, da bo to vir konfliktov. To bi lahko mirno uredili v drugih zakonih. Ker registracija verskih skupnosti v tem primeru ne bi imela finančnih posledic, si ne bi bilo treba izmišljati bolj ali manj poljubnih pravil, kdo se lahko registrira in kdo ne, ter s tem nasilno razločevati med verskimi skupnostmi. Mnogim konfliktom bi se izognili tudi tako, da bi se držali načela, po duhu vgrajenega v našo ustavo, da morajo verske dejavnosti financirati državljani, ki jih potrebujejo (razen v zares izjemnih primerih). Ker pa so verske skupnosti dejavne na zelo različnih področjih, to ne pomeni, da jim v določenih primerih ne bi priznali, da so družbeno koristne organizacije in jih v ta namen finančno podprli. Kajti če znajo v cerkvah odlično skrbeti za kulturne spomenike, če so karitativno nadpovprečno uspešni, če obvladajo skrb za arhive itd., ni nobenega razloga, da ne bi tega z državno pomočjo počeli še naprej. Ob jasni razgrnitvi svojega gmotnega stanja in čistih računih seveda.
(Ranka Ivelja )

[Taja]

Ljudske pobožnosti v religijah

Katoliki romajo v Lurd, Fatimo, Međugorje, muslimani v Meko. Milijardo hindujcev - predstavljajo tretjo najštevilčnejšo veroizpoved - pa v svete indijske kraje mami kumbh mela, največji verski festival na svetu.
Čemu - jim je kateri Bog sploh kdaj kaj takega velel, ali je to vselej le želja po samoodreševanju, ki je lastna padlemu človeku in jo nekatere religije celo spodbujajo?

[Taja]

V veljavi nov verski zakon

Zakon o verski svobodi, ki na novo ureja pravice in merila za registracijo verskih skupnosti, je veljaven. V rabo bo stopil v 90 dneh.
Ob opredelitvi verskih skupnosti kot splošno koristnih organizacijah zakon uvaja tudi dvig državnih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje duhovnikov. Znašali bodo 21,86 odstotka (prej 15,94). Država je januarja lani prispevke plačevala 1.043 osebam. Za l. 2007 bi bilo za njihovo socialno varnost potrebnih 1,9 milijona evrov. Nasprotniki zakonu očitajo privilegiranje RKC-ja in kršenje ustavnega načela ločenosti verskih skupnosti od države. Vlada odgovarja, da je novi zakon potreben zaradi pravnih vrzeli, ki jih dopušča stara ureditev iz leta 1976.

O morebitni ustavni presoji nasprotniki še razmišljajo
Ob prvi potrditvi zakona v DZ-ju je bil ta deležen podpore 46 poslancev. Odločilen je bil glas poslanske manjšine, saj so LDS, SD, SNS in DeSUS glasovanje obstruirali.
Državni svet pa je 22. decembra na zakon izglasoval veto. Državnozborska opozicija je že predtem napovedovala, da bo ob morebitnem sprejetju verskega zakona vložila ustavno pritožbo. Tega sicer ni storila, a ideje o tem niso opustili.

Veliko prahu je dvignilo tudi delovanje vladnega DeSUS-a, ki se je pri odločanju o novem zakonu vedno pridružil opozicijski obstrukciji. Zaradi tega se je v preostanku koalicije razmišljalo celo o predlogu sprememeb koalicijske pogodbe, ki bi koalicijske poslance zavezoval h glasovanju "za" vladne projekte. V DeSUS-u zakonu še vedno nasprotujejo. Sami naj o vložitvi zahteve za ustavno presojo sicer ne bi razmišljali, a so prepričani, da bo do nje prišlo.

[Taja]

Verski zakon na ustavno sodišče?

SNS je na vodje nekaterih poslanskih skupin naslovila pobudo za pripravo pobude za presojo ustavnosti zakona o verski svobodi. Poslanska skupina SNS-a vodje poslanskih skupin SD-ja, LDS-a, DeSUS-a in nepovezanih poslancev predlaga, da bi stranke skupaj vložile pobudo za presojo ustavnosti zakona o verski svobodi na ustavno sodišče. V SNS-u tako prosijo vodje poslancev, naj svojo odločitev, ali so pripravljeni sodelovati, sporočijo do 20. marca.

Poslanci SNS-a so namreč prepričani, da vsebina zakona o verski svobodi bistveno presega ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države in zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti. V SNS-u menijo, da je iz določb zakona nedvoumno razvidno, da je oblikovan v korist velikih verskih skupnosti, kjer je v vodilni vlogi nedvoumno Rimskokatoliška cerkev. Ta po njihovem mnenju vse pogosteje in agresivneje posega v sfere celotnega javnega življenja - v izobraževanje, gospodarstvo ali medijski prostor.

[Taja]

[Ivan]

[Taja]

[Taja]

V času sprejemanja novega Zakona o verski svobodi, ki ga je slovenski parlament dokončno potrdil 2. februarja 2007, so mediji pod vplivom politične opozicije začeli močno napadati katoliško Cerkev na Slovenskem in ji očitati privilegiran položaj v njenem odnosu do drugih verskih skupnosti in do ostale civilne družbe nasploh. Njihovo nasprotovanje nima pravne osnove in temelji na ideologiji propadlega komunizma in novega liberalizma, ki Cerkvi odreka enakovredno mesto v družbi, v katoliškem nauku in v krščanstvu pa vidi ogledalo za spraševanje vesti. Zakon o verski svobodi so poleg katoliške Cerkve, ki ji po cerkvenih statistikah pripada nad 80 odstotkov slovenskih državljanov, podprle tudi vse največje verske skupnosti, med njimi evangeličanska Cerkev, srbska pravoslavna Cerkev in islamska skupnost, ki imajo skupaj 99 odstotkov vernikov. Za Cerkev in druge verske skupnosti predstavlja sprejeti zakon znaten napredek, ker zagotavljanja versko svobodo v skladu z evropskimi in drugimi mednarodnimi dokumenti.

Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je nad sprejetim zakonom izrazila zadovoljstvo, hkrati pa se zaveda, da zakon ne more ustrezno obravnavati posebnih položajev oziroma vprašanj, ki zadevajo posamezne Cerkve ali verske skupnosti. Ustavni opredelitvi ločenosti Cerkva in verskih skupnosti daje zakon pozitivno vsebino. Je v sozvočju s predlogom Evropske ustavne pogodbe, ki je bil v Republiki Sloveniji že ratificiranim, in pravi, da si bo Evropska zveza prizadevala za odprt, pregleden in reden dialog s Cerkvami in verskimi skupnostmi. Zakon daje pravno podlago za graditev pozitivnih razmerij med državo in Cerkvami ter verskimi skupnostmi na način, kot jih država vzpostavlja z drugimi civilnimi organizacijami ter zagotavlja svobodno uresničevanje verskega prepričanja. Glavna izboljšava, ki jo v slovenski prostor prinaša Zakon o verski svobodi, je opredelitev Cerkva in verskih skupnosti kot družbeno koristnih organizaciji, ki družbo tvorno sooblikujejo.
(dr. Andrej Saje - RKC)

[Taja]

Verski zakon pred ustavne sodnike

Državni svetniki bodo na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o verskih skupnostih.

Predlagali bodo tudi, da sodišče do končne odločitve zadrži zakon in da ga obravnava prednostno. Svetniki so z 21 glasovi proti desetim podprli predlog Zlatka Jenka, ki meni, da zakon krši enakopravnost vseh verskih skupnosti.Z odločitvijo svetnikov je zadovoljen tudi Sašo Peče (SNS), sicer pobudnik zahteve za ustavno presojo, ki bi jo vložili poslanci.
Direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar je ob zagovoru zakona poudaril, da se je šele s sprejemom novega - za svetnike spornega - zakona vzpostavilo ustavno stanje na tem področju, saj je bil stari zakon iz leta 1976 v očitnem neskladju z ustavo. Čepar je poudaril, da novi zakon vse verske skupnosti obravnava enakopravno. Država ne bi smela zagotavljati verske oskrbe le za nekatere verske skupnosti, druge pa izpustiti, poudarjajo svetniki

[Taja]

Po verskem zakonu Vatikan za nove korake

V Sloveniji je v teh dneh na obisku vodja vatikanske diplomacije nadškof Dominique Mamberti, ki je včeraj pozdravil prejšnji mesec uveljavljeni slovenski zakon o verski svobodi. Ja kaj ga ne bo ane, sej mu je na kožo pisan. Dodal pa je, da so v Sloveniji potrebni še nadaljnji koraki, med drugim pri obrambi svoboščin, ki so značilne za Evropsko unijo. Mamberti sicer ni bolj podrobno povedal, kam je meril s pozivom k obrambi evropskih svoboščin. Znano pa je, da se je Vatikan ob oblikovanju osnutka evropske ustave zavzemal za to, da bi v preambuli omenili tudi krščanske korenine Stare celine. To se na koncu ni zgodilo, saj kompromisni predlog govori o "kulturni, verski in humanistični dediščini Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote".

Mamberti je dejal, da je v državi, kjer je po podatkih župnij krščenih 80 odstotkov prebivalcev, "mnogo vprašanj in področij, kjer imata država in cerkev skupni interes".
Ja? Ja?