Forum ZUM

[Taja]

V Sloveniji verska svoboda, a težave pri izgradnji džamije

ZDA v zadnjem poročilu o verski svobodi po svetu za Slovenijo ugotavljajo, da vladna politika še naprej na splošno prispeva k svobodi veroizpovedi.
Poročilo pa omenja, da je imela muslimanska skupnost težave pri pridobivanju vladnega dovoljenja za gradnjo džamije. Šesto letno poročilo State Departmenta o verski svobodi po svetu.

Poročilo še dodaja, da se ameriško veleposlaništvo v okviru svoje politike promocije človekovih pravic s slovensko vlado pogovarja o vprašanjih verske svobode. Veleposlaništvo je imelo tudi obsežne pogovore z vlado o vprašanju denacionalizacije v kontekstu vladavine prava, čeprav se ni izrecno pogovarjalo o lastništvu Cerkve. Veleposlaništvo pa se je neformalno zanimalo tudi za projekt gradnje mošeje.

[Ivan]

[Taja]

[Ivan]

[Taja]

Reformacija in verska svoboda

Danes imamo v Sloveniji poleg tradicionalno prisotnih rimskokatoliške ter evangeličanske cerkve tudi nekatere krščanske cerkve, ki so nastale kot rezultat omenjene nadaljnje reformacije. Od šestnajstega do devetnajstega stoletja so nastale med drugimi tudi Baptistična, Binkoštna in Adventistična cerkev. Adventisti verujemo, da tudi danes krščanstvo, kakor je to bilo Luthrovem času, nujno potrebuje prenovo, duhovno oživljenje in nadaljno vrnitev na edine prave temelje, Sveto pismo, v skladu z novimi spoznanji. Vse zgoraj omenjene skupnosti pa prispevajo k verski pluralnosti naše družbe ter k ozračju svobodnega verovanja in mišljenja. Vsak človek se lahko dandanes svobodno odloči, kaj bo veroval. Verujem, da smo vsi skupaj, ne glede na naša verovanja, dolžni to svobodo negovati. Pravi protestantizem odločno govori in si na miren način prizadeva proti vsakemu dušenju te svobode. V mnogih delih sveta ljudje različnih verskih skupnosti te svobode še vedno nimajo, ali pa jo uživajo le delno. Če bomo ta dar protestantizma ohranjali še naprej, bomo s tem – ne samo praznovali dan reformacije enkrat na leto – temveč tudi v praksi udejanili ta ideal, ki nam ga je prinesla celotna reformacija.
(Gorazd Andrejč, pastor Krščanske adventistične cerkve)

[Taja]

Načelo o ločenosti države in verskih skupnosti v sodobnih razmerah in slovenska zakonodaja

Tisto kar se v EU uveljavlja kot skupno so (deklarirane) človekove pravice in skupne temeljne vrednote – med katerimi je tudi verska svoboda, človekova svoboda, da izbere ali ne izbere, da sprejme, opusti ali spremeni, da izraža ali ne izraža, posamično ali skupno, v javnosti ali zasebno,svoje verovanje ali neverovanje. Različne ureditve odnosov med cerkvami, verskimi skupnostmi in državo – ki jih EU, kot piše v njenih dokumentih, "spoštuje in vanje ne posega" - morajo zagotavljati ta prostor svobode, kot prostor človekove osebne in v tem smislu zasebne odločitve, ki je zunaj državnega sankcioniranja. Ker gre za temeljno človekovo pravico in skupno vrednoto EU, je svoboda verovanja ali neverovanja nekaj, kar država ne le dopušča, ampak zagotavlja, varuje in neguje. Ni odveč opozoriti, da mednarodni in evropski dokumenti, npr. člen 51 evropske ustavne pogodbe, pri tem izrecno govore, da imajo enak status kot cerkve in verska združenja tudi (druge) "svetovno nazorske in nekonfesionalne organizacije" in da EU vsem "priznava njihov specifični prispevek in vzdržuje z njimi odprt, pregleden in reden dialog".

Spričo sedanjega že kar evforičnega govora o sodelovanju v "v dobro ljudi", ki pogosto implicira predstavo o dveh oblasteh ali skrbnikih za iste ljudi, bi veljalo spomniti, da je za moderno demokratično družbo ustreznejši govor o tem, da se isti ljudje za opravljanje različnih dejavnosti pač povezujejo in vključujejo v različne ustanove, v državne za ene, v verske za druge.
(Dr. Marko Kerševan )

[Taja]

Vlada brani verske svoboščine

Ameriški State Department je v letošnjem poročilu stanje na področju verskih svoboščin v Sloveniji ocenil kot povsem neproblematično.
Poročilo omenja premike pri načrtovani gradnji džamije in novi zakon o verskih svoboščinah, ki je stopil v veljavo 3. marca. Kot navaja dokument, lahko verniki v Sloveniji svobodno izražajo svoja verska prepričanja, vlada pa na vseh ravneh ščiti verske svoboščine in ne tolerira zlorabe.
Poročilo vsebuje tudi del o denacionalizaciji in vračilih državnega premoženja Katoliški cerkvi. Po njihovih ocenah naj bi znašala celotna vrednost zahtevanega premoženja 293 milijonov dolarjev.

[Taja]

Ruska sekta skrita v luknji čaka na konec sveta

V Rusiji se 29 pripadnikov sekte "Resnična ruska pravoslavna cerkev" že več kot dva tedna skriva v neki jami in čaka na konec sveta. Če jih bo policija skušala razgnati, grozijo, da se bodo zažgali, je včeraj sporočilo rusko državno tožilstvo. V jami so tudi štirje otroci, eden od njih je star le leto in pol.

Po pisanju revije Komsomolska Pravda se člani sekte, opremljeni s plinskimi jeklenkami, bencinom in življenjskimi potrebščinami, skrivajo že od oktobra. Po poročanju medijev naj bi v bližini jame pri mestu Pensa na Volgi medtem aretirali tri ljudi, ki so se hoteli pridružiti sekti. Državna televizija je tudi objavila posnetke, kako iz jame streljajo na nekega duhovnika, ki se je skušal z njimi pogajati.

Tožilstvo je proti vodji sekte, ki ga ni v jami, sprožilo preiskavo zaradi nezakonitega ustanavljanja združbe, v kateri so kršene človekove pravice. Po navedbah očividcev je vodja članom sekte prepovedal kakršnekoli stike s prijatelji in sorodniki. Otroci niso hodili v šolo, odrasli niso imeli služb. Ampak, kaj pa verska svoboda?

[Taja]

Kulturni center tudi za pravoslavce

Okoli 50.000 pravoslavnih vernikov pri nas bo do leta 2010 dobilo kulturno-pastoralni center, ki bo obenem tudi sedež metropolita. Načrte za gradnjo pravoslavnega centra je predstavil paroh srbske Pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković. Projekt bo stal okoli tri milijone evrov, večino denarja pa bodo zbrali verniki sami. Pričakujejo tudi finančno podporo vlade, občine in podjetij.

Center bo stal poleg pravoslavne cerkve ob vhodu v Tivoli. Namenjen bo pastoralnim dejavnostim, izobraževanju, kulturnim dogodkom, pa tudi druženju. Prav tako bodo v njem dobrodošli mladi, ki jim bo za zabavo in druženje namenjeno kar celo nadstropje. Peran Bošković je dejal tudi, da želi, da bi center postal mesto medkulturnega dialoga.

[Solaris]

[satis]

[Ivan]

[ucen]

[Ivan]

[ucen]